Ali je bela knjiga zares bela?

Pred kratkim je ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z Novo revijo izdalo Belo knjigo o ne prav zglednih medsosedskih odnosih s Hrvaško. Vse lepo in prav, bil je že čas, da spravimo naš gnev na papir. A zadeva se zaplete že v izhodišču: kot je lepo razvidno na dokazni fotografiji, knjiga kljub naslovu, ki bralca prepričuje, da gre belo stvar, ni bela, temveč očitno indigo modre barve.


















Seveda se postavi vprašanje: ali gre nemara za kakšno pomoto? Ali je novorevijaškim tiskarjem zmanjkalo bele barve? Pazljivemu sopotniku slovenskega založniškega dogajanja ni ušla zanimiva podrobnost - pred kratkim je izšla neka druga knjiga o Hrvatih, ki pa je - kot je lepo razvidno na spodnji fotografiji - dejansko bela:























Torej je na delu nekakšna premestitev: z modro barvo so izdajatelji Bele knjige namignili, da to ni prava Bela knjiga, ter da moramo pravi slovenski pogled na Hrvate iskati nekje drugje. Šele Hrvati v luči zgodovinske resnice, knjiga, napisana spod peresa srbskega skrajneža (med drugim v njej zvemo, da vsakih deset let Hrvati ubijejo milijon Srbov) in pospremljena s predgovorom Jelinčiča, ki ne slovi ravno po dobrih sosedskih čustvih, šele TA knjiga je tista "ta prava" Bela knjiga.