Transplantacija

V teh dneh skozi slovenska srca veje ponosen patriotski duh, praznujemo namreč priključitev Prekmurja! Madžarska manjšina nad tem sicer ni pretirano navdušena, a je že tako, da zgodovine ne pišejo poraženci- tovariš Trocki se sicer ne bi strinjal, a kdo ga danes sploh še bere?
Moram priznati, da v Prekmurju še nisem bil, zato je tole izvajanje tipični primer arm-chair antropologije- gre za salonski tip antropologije, ki teoretizira iz udobnosti svojega naslonjača, sistem vednosti pa gradi na razvejani mreži popotnikov, misijonarjev, kolonialne gospode itd. skratka armadi tepčkov, ki so dejansko odšli in se izpostavljali tečnostim malarije, čebljanju domorodcev... ter vse to pridno beležili in pošiljali svojemu gospodarju v London, ta pa jih je nemara blagovolil omeniti v svoji naslednji izdaji. No v bistvu sam nimam niti svojih misionarjev, ki bi mi povedali kaj se godi tam gori, zato mi ostaja čista špekulacija. Vseeno pa sem prišel do določenih zanimivih ugotovitev. Slovenci smo čez zgodovino vedno znova hrepeneli po Koroški, Trstu, Gorici itd. skratka odvzeti nam družinski srebernini, za Prekmurje pa se nam je milo rečeno jebalo. Kot Srbi pravijo za Makedonce: To so oni koji malo makedonstvujejo... in jim so to očetovsko potezo odvzemajo pravico do lastenega naroda. Tako se zdi, da so Prekmurci tisti, ki malo slovenstvujejo. A stvar vseeno ni tako enoznačna želja po matici gor ali dol, vsakdo, ki je kdaj prisostvoval kolinam nam zna povedati, da kura po giljotiniranju še nekaj časa brezglavo teka naokrog, sčasoma pa se le umiri in izdihne svojo kosmato dušo. To, da bi kura živela brez glave več stoletij, ali še huje, da je sploh ne bi imela- tega pa ni doživel še nihče, razen nekega malega naroda v popku Evrope. Prav zato se je morala zgoditi priključetev Prekmurja nekako diskretno in čez noč. Kdo pa se še rad hvali s tem, da je brez glave?
Čudi pa me še nekaj drugega, navkljub temu, da smo glavo dobili se velja vprašati, če je bil to fair trade. Vsaka transplantacija (tudi glave) je v osnovi menjava obolelega tkiva, organa ipd. z zdravim. Predvsem pa je važno načelo istosti, jetra za jetra, ledvica za ledvica, ni namreč v praksi, da vam bi kirurg namesto ledvic inštaliral dodaten meter čreva- zgolj zato, ker ste mu pred operacijo izrazili globoko solidariziranje s prežvekovalci.
Kakorkoli že, Slovenci moramo biti zmeraj posebni- v našem primeru je madžarska rit postala slovenska glava.